Župnija

Župnija Cerklje ob Krki je rimskokatoliška teritorialna župnija Dekanije Leskovec in Škofije Novo mesto. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena Škofija Novo mesto, je bila župnija del Nadškofije Ljubljana.

Podružnica: sv. Mohorja in Fortunata v Krški vasi

Kapeli: Brezmadežne Device Marije v Dolenjih Stopicah in Srca Jezusovega na Črešnjicah

(Wikipedija)

Župnija Cerklje ob Krki leži v jugovzhodnem delu Slovenije. Ozemlje župnije je povsem ravninsko, panonskega značaja, le v zahodnem delu se nekoliko više dvigne vas Gazice oz. njena okolica. Ta ravnina je del krško–brežiškega polja, ki ga skoraj iz vseh strani obdaja hribovje. Na jugu stoje Gorjanci, na zahodu je ravnina z znanim Krakovskim gozdom, severno pa je posavsko hribovje, ki se razteza proti vzhodu. Krško- brežiško polje omejujeta dve reki, Sava in Krka, ki tudi večkrat poplavljata, zlasti slednja.
Slovani oz. Slovenci so se v ta predel Slovenije naselili okrog leta 600, najprej v hribovitem delu, nato v nižinskem. Krško kot naslednik Neviodunuma se omenja že 895. Vasi, ki spadajo pod Cerkljansko župnijo sv. Marka se prvič omenjajo v13. in 14., stoletju, zadnja nekoliko pozneje v 15. (Vasi, po vrsti, kakor so prvič omenjene: Gazice, Župeča vas, Krška vas, Cerklje, Črešnjice, Boršt, Dolenje in Gorenje Skopice, Hrastje ter Račja vas.)

Vsekakor je bilo krščanstvo tu navzoče že pred prihodom Slovanov, a je v nemirnih časih preseljevanja za nekaj časa zamrlo, pa nato ob misijonskem delu zopet zaživelo, se razcvetelo. Krščanstvo je prihajalo iz Ogleja predvsem po zaslugi takrat zelo vnetega oglejskega patriarha Pavlina II (787-802). Na neštetih krajih, kjer so bila v antiki že naselja, se je kmalu večina prebivalcev oprijela krščanske vere. Sledove krščanstva oz. zametke cerkveno-upravne ureditve v cerkljanski župniji bi morali iskati že v tem času, kar potrjuje ime Cerklje, patronicij sv. Marka, pokopališče okrog takratne cerkve in arheološki ostanki (grobovi iz rimskih časov).

Ljudje so se zbirali k bogoslužju le takrat kadar je prišel duhovnik. Prafara, odkoder je prihajal duhovnik je bila do leta 1274 Bela Cerkev pri Novem mestu. Leta 1274 postane prafara bližnji Leskovec pri Krškem, ki je to vse do ustanovitve samostojne fare leta 1862. Prvi župnik je postal Jožef Kraševec. Od kar je župnija samostojna tj. od 1862 naprej se je zvrstilo 13 župnikov in 12 kaplanov. Sedaj župnijo vodi trinajsti župnik mag. Simon Onušič.

Ljudje so se torej pri bogoslužju zbirali že v antiki. Kdaj je bila prvotna cerkev sv. Marka v Cerkljah posvečena poleg Valvasorja bolj natančno poroča župnijska kronika. 31. avgusta 1611 jo je posvetil tržaški škof Ursinus de Berthis kot generalni vizitator Frančiška Barbara. To je bila vikariatna cerkev okoli katere je bilo pokopališče. Obnovljena je bila 30. let pred ustanovitvijo župnije tj. 1833.

Leta 1880 je tako imenovani "zagrebški potres" načel in prizadel to prejšnjo manjšo župnijsko cerkev in župnišče, leta 1895 pa je "ljubljanski potres" dodal svoje, kar se škode tiče. Ker je bila potrebna temeljita prenova, so istega leta postavili novo župnišče, nadaljnjih deset let pa pripravljali načrt in zbirali sredstva za gradnjo sedanje večje cerkve. Leta 1905 se je gradnja začela in prvič je bila v njej maša že 3. decembra, vse do 8. septembra 1906 pa so cerkev opremljali znotraj. Veliko stvari so postavili iz prejšnje cerkve, nekaj pa je bilo tudi novega.

8. septembra 2006 je cerkev slovesno blagoslovil takratni škof Anton Bonaventura Jeglič ob somaševanju 35. duhovnikov. Za to je najbolj zaslužen takratni župnik Anton Padovanski Gabrič, ki je tu župnikoval v letih 1891-1919.

Po arhitekturi je sedanja cerkev zakasneli primerek historičnega sloga. V novozgrajeno cerkev so postavili oltarje iz prejšnje, dokler niso še isto leto postavili nove; prav tako orgle, ki so jih nekoliko popravili. Nad glavnim oltarjem je bila prvotno slika sv. Marka. Stranski oltar na moški strani je posvečen sv. Družini, na ženski Mariji, tolažnici žalostnih. Poleg oltarjev je še krstilni kamen, prižnico, križev pot in misijonski križ naredil podobar Jakob Cambidell iz Grödna.

Takšna je bila cerkev do leta 1962, ko se je začela notranjost cerkve, kakršna je bila od posvetitve naprej, bistveno spreminjati. Po načrtih arhitekta Toneta Bitenca so cerkev prebelili. Leta 1964 so bila vgrajena prva štiri barvna okna slikarja Staneta Kregarja, leta 1967 je cerkev dobila še veliko Marijino podobo (triptih) in še štiri barvna okna. Leta 1972 je bil obnovljen celotni prezbiterij. Prejšnji daritveni oltar so odstranili, od njega je ostal samo tabernakelj z baldahinom in angeloma. Prav tako so odstranili prižnico in obhajilno mizo. Oba stranska oltarja sta ostala ista. Na moški strani podoba Sv. Družine, poleg pa stojita kipa Antona Padovanskega in Antona Puščavnika. Na vrhu oltarja je monogram IHS, na vsako stran pa je postavljen skoraj gotsko oblikovan angelček. Enako je oblikovan oltar na ženski strani, le da ima monogram MARIA. V oltarju je podoba Marije tolažnice žalostnih, poleg pa sta kipa Marije Magdalene in Barbare.
Ves prezbiterij je nekoliko dvignjen. Tako je oltar viden iz vseh delov cerkve. Tabernakelj z baldahinom in angeloma je postavljen na mesto prejšnjega na marmornat podstavek. Daritveni oltar proti ljudstvu ima podstavek oz. nosilce v obliki pokončno dvignjenih dlani. Isti motiv je uporabljen tudi pri ambonu, ki je na levi strani oltarja, mašnikovemu sedežu, ki je za ambonom in na stojalu za križ in sveče, ki stoji na desni strani oltarja. Na zadnji steni prezbiterija je Marijina podoba z Detetom v naročju, nad Marijo pa držijo angeli krono. Na spodnjem delu sta upodobljena Marija Goretti in Stanislav Kostka (zavetnik domačina škofa Leniča, ki je budno spremljal vso prenovo). Ob tej sliki so štiri manjše in sicer: na desni zgoraj župnijski zavetnik evangelist Marko, pod njim sv. Jožef Delavec, na levi zgoraj sv. Ciril, pod njim sv. Metod. Barvna okna so: v prezbiteriju na desni - Jezus z učencema v Emavsu pri lomljenju kruha, na levi - Jezusova smrt na križu. Na desni, moški strani je nad zakristijo upodobljena Abrahamova daritev Izaka, v moški kapeli pa na enem oknu vrt Getsemani, na drugem Petrova zatajitev. Na nasprotni, ženski strani je nad nekdanjo učilnico upodobljeno oznanjenje Mariji, v ženski kapeli pa gostija v Kani in na drugem oknu binkošti. Na podstavku nekdanje prižnice je danes kip evangelista Marka, delo umetnika Koširja iz Sodražice. Baldahin nad prižnico je ostal v prvotnem stanju.
Pri vhodu v bivšo učilnico, nasproti zakristije je slika Usmiljenega Jezusa, prinesena iz Krakova na pobudo mladih, ki so bili leta 2003 skupaj z župnikom tam na romanju. Leta 1997 je bila urejena fasada na cerkvi. Leta 2004 okolica cerkve in župnišča (tlakovane poti).

Župnija je imela v preteklosti veliko duhovnih poklicev. Najpomembnejši med njimi je gotovo škof Stanislav Lenič, ki se je rad in pogostokrat vračal v svojo domačo župnijo. V spomin in znamenje hvaležnosti so mu farani na pročelju cerkve postavili spominsko ploščo. Njegov dobrotnik, ki se ga je škof vedno rad spominjal je bil kaplan Matej Tomazin.

Župnija ima 2.400 prebivalcev, od tega okrog 2000 katoličanov. Verouk obiskuje nekaj čez dvesto otrok. Župnija ima eno samo podružnico Krško vas, vendar je zaradi velikosti tam redno nedeljsko in praznično bogoslužje. Osnovnošolski verouk se poučuje tako pri fari kot tudi na podružnici. V življenje župnije se vključujejo številne skupine: Župnijski pastoralni svet, Gospodarski svet, ministrantje, bralci, molitvena skupina, mladina ipd. V župniji so štirje zbori: Mešani in moški zbor pri fari že trideset let vodi organist Rajko Jurečič, na podružnici pa sta še mladinski in mešani zbor.

(100 -letnica župnijske cerkve sv. Marka/Simon Onušič in i./2006)